Univerza v Mariboru je konec januarja pripravila tradicionalno srečanje gospodarstvenikov in raziskovalcev, o katerem smo v Dnevniku že poročali. Ponovno pa smo se odpravili v Maribor na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), da podrobneje predstavimo dobitnika priznanja za naj raziskovalca za leto 2009. Ta naziv je prejel najmlajši redni profesor na mariborski univerzi dr. Matjaž B. Jurič.
 
»Vse nagrade so priznanje za minulo delo. Ko sem proučeval zapletenost informacijskih sistemov, sem ugotovil, da je moč s posameznimi izboljšavami veliko prihraniti. Začel sem pisati strokovno literaturo, včasih sam, včasih pa s skupino tujih strokovnjakov, s katero sem hotel predstaviti projekt. Ukvarjamo se predvsem s storitveno orientirano arhitekturo (SOA - Service Oriented Architecture) in računalništvom v oblaku. Da bi lahko projekt vpeljali v prakso, smo potrebovali laboratorij in ustrezne sogovornike oziroma visoko razvita tehnološka podjetja, v katerih bi naše razvojne dosežke preizkusili v praksi.

S pomočjo SOA povezujete sicer avtonomne storitve v celovit sistem.
Z uporabo SOA omogočimo združevanje in prost pretok informacij med  različnimi aplikacijami za podporo poslovanju. Storitvene arhitekture ponujajo odgovore na načine razvoja in integracije poslovnih aplikacij na osnovi modularnih, šibko sklopljenih storitev. Povedano nekoliko poenostavljeno, storitvena arhitektura omogoča podjetjem, da razvijejo informacijske sisteme, ki podpirajo poslovne procese v celoti, od začetka do konca, pri tem pa uporabljajo obstoječe aplikacije, torej ne zahtevajo zamenjave celotnega informacijskega sistema, kar je velik prihranek. S celovito podporo poslovnim procesom podjetja dobijo vpogled v poslovanje in ga lažje spremljajo, nadzorujejo, pa tudi optimizirajo. Na primer, v celoti podprt prodajni ali nabavni poslovni proces je nekaj, za kar se podjetja najpogosteje odločajo.
S tehnološkega vidika so storitvene arhitekture posebna vrsta porazdeljenih sistemov, pri katerih so komponente sistema storitve. Svojo pravo vrednost storitvene arhitekture razkrijejo, ko nanje pogledamo z vsebinskega vidika.

SOA je torej informacijska arhitektura, ki podjetjem lahko precej olajša poslovne procese?
Vpeljava storitveno orientirane arhitekture organizaciji prinese bolj učinkovito in bolj prilagodljivo informacijsko strukturo in s tem prispeva, da lažje in hitreje dosežejo poslovne cilje. Predvsem omogoča učinkovit pretok in vpogled v podatke iz različnih aplikacij, ki jih vsaka poslovna enota uporablja v svojem delovnem procesu, še posebno če aplikacije ne prihajajo iz istega vira, niso enako stare ali pa so prilagojene točno določenemu procesu. Na primer, priključitev nove telefonske številke ali celega paketa, sestavljenega še iz interneta in televizije, je primer procesa, ki zahteva integracijo več zalednih sistemov. Na ta način se postopki avtomatizirajo in prepreči se večkratni vnos istih podatkov.
Izboljšana odzivnost na poslovne spremembe, vpogled »v realnem času« v poslovne spremembe in enostavnost definicije sprememb poslovnih procesov so glavne prednosti storitvene arhitekture.
Seveda pa omenjene prednosti dosežemo le, če se storitvena arhitektura tudi učinkovito vpelje v prakso. Le tedaj lahko v celoti izkoristimo možnost modulov obstoječih aplikacij in izpostavljanja njihovih funkcionalnosti v obliki storitev ter kompozicije storitev v prilagodljive procese.

Kako ste v Sloveniji našli podjetja za vpeljavo storitev?
Ko smo pred leti začeli projekte, smo v okviru Univerze v Mariboru ustanovili Kompetenčni center za SOA. Zavedali smo se, da znanstvenoraziskovalno delo na področju poslovne informatike ne more biti le v okviru teorije, ampak mora biti izključno povezano s prakso, kar je tudi glavni cilj vseh znanstvenih parkov.
Pri uvedbi storitvene arhitekture v prakso smo imeli srečo, saj je v Sloveniji kar veliko informacijskih podjetij z visoko razvito tehnologijo. Poleg vodilnih – IBM Slovenija, Oracle in Microsoft, smo našli sogovornike tudi v Mobitelu, Telekomu in Informatiki ter v še nekaj manjših podjetjih začeli projekt uvajati v prakso. Odzivi in rezultati so bili izjemni, saj je na primer projekt, ki ga je uvedel Mobitel, na največji konferenci IMPACT v Las Vegasu prejel nagrado za najboljši projekt SOA na področju telekomunikacij. Predvsem pa smo tako nadgradili dolgoletno razvojno-raziskovalno delo, ki ga v sklopu univerze izvajamo že vrsto let.

V Mariboru smo prenos znanja v prakso nadgradili tako s pisarno za prenos tehnologij kot tudi s podjetniškim inkubatorjem. Pripravili smo tudi ustrezno dokumentacijo in podporo ter pravila za prenos znanja, pravilnike za zaščito intelektualne lastnine ter tudi identifikacijo. S takim načinom dela je pretok znanja veliko bolj pregleden in mnogo bolj učinkovit.

Je na fakulteti dovolj razumevanja za raziskovalno delo?
Pri mojem delu je prioriteta pedagoško delo, ki mora biti opravljeno kakovostno in v opredeljenem obsegu, šele nato pride do raziskovalnega dela. Zato sem na fakulteti veliko več kot osem ur.  Sem netipičen profesor, saj svoje raziskovalno delo in izkušnje lahko neposredno podajam študentom. Za dosedanje raziskovalno delo mi je Oracle podelil tudi naslov ACE Director. To je prvi tak naziv v Sloveniji in tudi v Evropi nas je le nekaj več kot dvajset.

Sami pravite, da vam raziskovalno delo daje veliko energije. Zagotovo že  snujete nove projekte.
Ker se naši projekti storitveno orientirane arhitekture tako uspešno uveljavljajo v praksi, smo z ekipo, ki sem jo ustvaril na projektih SOA, že zastavili nadgradnjo. Ukvarjamo se z računalništvom v oblaku (Cloud computing), ki je trenutno po mnenju Garner Group in številnih drugih analitikov najpomembnejše področje informatike. V ta namen smo ustanovili tudi prvi Center za računalništvo v oblaku v Sloveniji oziroma v širši regiji in štiri projekte s tega področja bomo predstavili še pred letošnjim poletjem. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da imamo poleg stalnih partnerjev v podjetjih vse več podpore tudi pri državnih ustanovah, saj se tudi v naši družbi vse bolj zavedamo, da nas bo le znanje popeljalo med bolj razvite države.

Iz osebne izkaznice Matjaža B. Juriča:
Sodeloval je pri projektih:
RMI-IIOP - izboljšanje zmogljivosti v sodelovanju z IBM Hursley Java Technology Centre, Velika Britanija
pri vpeljavi storitvene arhitekture v Kneip Communications, z belgijsko vlado, EDS, Svetovno banko za razvoj, Telekomom, Mobitelom, Informatiko in drugimi podjetji
z IBM, Oraclom in Microsoftom ter v številnih informacijskih projektih v Sloveniji.
Je član BPEL Advisory Boarda in Oracle ACE Director.
Bil je vabljen predavatelj na številnih uglednih konferencah, kot npr. KPMG IT Forum, IBM Executive Event, BEA World, IASTED PDCS, Business Technology Summit, SCI, predaval pa je tudi na konferencah, kot so IMPACT, Oracle Open World, XML Europe, SIGS Java Development in drugi.