Kako ocenjujete dosedanjo dvosmerno povezanost raziskovalnega sveta in aplikativnosti njihovih dognanj v prakso in umestitev na trg ter obratno – prenos izkušenj podjetij med študente?

Moje mnenje je, da na vsak način poskušamo povezati dve povsem različni okolji v skupno celoto na osnovi starih struktur in vzorcev. Stroka poslovnega modeliranja je tu ogromno napredovala … Morda je čas, da tudi državne strukture bolj profesionalno začrtajo svoj način delovanja. Podjetja morajo svoje modele prilagajati dnevno, da dosežejo želene cilje. Sodelovanje omenjenih struktur je nujno, a bi samo izvajanje prepustila nosilcem, zahtevala pa bi veliko več uporabnih in koristnih rezultatov. Konec koncev je to naš, davkoplačevalski denar, izplen pa je slab. Odgovornost za uspeh in rezultate morajo prevzeti nosilci, država pa lahko s sistemom preglednosti, merili uspešnosti, komuniciranja in financiranja ustvari varen prostor za ustvarjanje in inoviranje. Pri nas je vse preveč “umetnosti zaradi umetnosti”, premalo pa zavestnega ravnanja, razumevanja celostnega vpliva in odgovornosti za rezultate. To še zlasti velja za medstrukturne projekte, morda tudi zaradi pomanjkanja izkušenj in znanj, kako jih sploh voditi.

V Inco gibanje so vpeta tako podjetja kot izobraževalne ustanove, številne nevladne organizacije ter posamezniki, zadnje leto pa v veliki meri tudi državni svet. Kje oziroma s kom si želite to mrežo še okrepiti?

InCo gibanje je nastalo iz potrebe po bolj sistemskem, celostnem pristopu pri preoblikovanju Slovenije v inovativno družbo. Za vzpostavitev inovacijskega ekosistema je namreč potrebno vse družbene skupine, skupnosti, organizirane in neorgnizirane celote čim bolj povezati med seboj, da preko različnih oblik komuniciranja ustvarjajo bogat poligon različnosti, znanj in izkušenj. Tako se potem lahko rojevajo drugačni pogledi, razumevanja potreb, in seveda nove ideje, invencije inovacije. Svojo vlogo poskušamo zato odigrati na ravni civilne iniciative in na podlagi medstrukturnega dialoga spodbuditi povezave, za katere čutimo, da še niso zaživele oziroma da imajo še veliko neizrabljenih potencialov.

Ozaveščanje in spodbujanje inovativnosti v podjetjih vodite prek inovacijskega komuniciranja.

Tudi podjetje samo je lahko inovacijski ekosistem sam po sebi, zato je tudi zanj pomembno, da v procesu razmišljanja, iskanja rešitev in odkrivanja novih priložnosti čim bolj poveže svoj človeški kapital, vzpostavi čim bolj aktiven dialog med internimi strukturami in z deležniki iz okolja. Na primer izzive prodaje težko rešuje prodaja sama. Veliko bolj učinkovite rešitve nastanejo v aktivnem dialogu s predstavniki nabave, proizvodnje, financ in podobno, saj izziv tako vidimo veliko bolj celostno, rešitev pa je zato popolnejša ter se hitreje izvede in integrira v delovne procese. Kot drugi element bi izpostavila interno komuniciranje preko internih medijev, intraneta, strateških konferenc in različnih sestankov, kjer naj podjetja ves čas komunicirajo uspešne in neuspešne zgodbe, zakaj je do njih prišlo, kaj so se na njih naučili, kako se je zaradi njih preoblikoval eden izmed devetih poslovnih odnosov, še zlasti odnos do strank. Kot tretji element bi izpostavila, sistematičen in odprt dialog z deležniki v prostoru ter skupno soustvarjanje proizvodov in storitev, ki odgovarjajo na resnične potrebe prostora in časa. In ne nazadnje, prisotnost učinkovite inovacijske infrastrukture, ki med drugim zajema nehierarhičen zajem idej, učinkovita merila za vrednotenje idej glede na razvojne strategije podjetja, prilagojen sistem nagrajevanja, inovacijskega komuniciranja, razvoj specifičnih kompetenc ipd.

Podjetja dodano vrednost ustvarjajo predvsem z inovativnostjo. Visoka stopnja ozaveščenosti o pomenu inovativnosti je opazna pri gazelah in podjetjih, ki jih v Zlati niti prepoznavamo kot najboljše zaposlovalce. Kako doseči, da bi Slovenija bila gazela oziroma da bi bila inovativost lastna celotni družbi, ne le najboljšim podjetjem?

Eden najpomembnejših elementov za uspeh je, da razumeš, kaj so tvoje ključne sposobnosti, tj. kateri je tebi naraven način delovanja, katere so tvoje vrednote in kdo je tvoj trg. Izdelki in storitve, ki jih pošlješ na trg, so le hrana, s katero hranimo odnos s trgom, ga razvijamo in gradimo. Da bi lahko uresničili projekt “Slovenija gazela”, potrebujemo trdne temelje tudi na ravni države. Tako bi se lahko civilna gibanja, kot so InCo, gospodarstvo in drugi družbeni akterji, vključevali veliko bolj celostno in plodno v dobro širše družbe. V razmislek ponujam naslednje štiri vsebinske sklope:

1. razumeti, kaj so naše sposobnosti, notranje moči, strateški viri (npr. les, voda, ljudje, križišče transportnih, komunikacijskih in kulturnih poti, pacifistični odnos do sveta, tradicionalno delovanje v okviru nehierarhičnih struktur, tehnološka infrastruktura, naravna in kulturna raznolikost, zdrava distanca do novega in razumna prilagodljivost);

2. izoblikovati razvojno strategijo, ki presega štiriletni politični mandat: vizija, vrednote, poslanstvo, ključni cilji in ključne strategije;

3. sistematično preoblikovanje ključnih usmeritev (točka 2) v taktične in operativne korake, ki so vodoravno in navpično povezani in usklajeni; danes na primer vsako ministrstvo deluje samo zase, nepovezano z drugimi ministrstvi. Če bi tako delovala podjetja, bi hitro propadla. Danes ni več izziva, priložnosti ali težave, ki bi jih lahko reševali izolirano. Vsi in vse je med seboj povezano, zato imajo vse aktivnosti vzajemne vplive;

4. spodbuditi ljudi, da samoiniciativno, po svojih najboljših močeh, delujejo v smeri uresničevanja skupnih izhodišč; sistematično komunicirati njihovo uresničevanje (inovacijsko komuniciranje) z vidika kritične presoje, razumevanja dolgoročnih posledic in celotnega vidika.

Kako InCo gibanje občuti (ne)potrebo vlade po sodelovanju stroke pri pripravi vrste ukrepov in strategij za spodbujanje gospodarstva?

Vlada stroko trenutno vključuje po kosih in naključno. Treba je poudariti, da neprestani dialogi, nesoglasja, trganje ustaljenih struktur daje upanje, da se bo ustvaril bolj odprt prostor, v katerem bo različnost in drugačnost ustvarila plodna tla za novo, potrebno, pravo. Vsekakor pa je še veliko priložnosti za odprti dialog in iskanje celostnih rešitev. Državni svet je prvi začel delati konkretne korake v to smer in upam, da bodo pozitivne izkušnje in rezultati navdih tudi drugim državnim strukturam, da bodo bolj odločno vpele svoje delo tudi v vodoravno delovanje in povezovanje. Seveda pa je za to potrebno veliko znanja, nekaj izkušenj in volja za uresničevanje vizije, ki vidi dlje.