Lani je bila tudi za slovenske podjetnike velika kriza. Kako se je pokazala v vaši dejavnosti?
Že ko smo prevzemali nagrado, sem povedal, da za nas kriza ni bila nikakršno presenečenje, saj se tako močan  razcvet gospodarstva, kakršen je pred njo vladal na vseh trgih, enkrat mora končati. Podjetniki, ki spremljamo gospodarski razvoj v širšem okolju, smo že konec leta 2008 pričakovali konec razcveta in začetek krize. Prav v takih razmerah se pokažejo prava podjetja, saj lahko odlične rezultate dosegajo le tista, ki delajo na daljši rok, kjer ni hitrih donosov, so pa ti stabilni in stalni. Apetiti po hitrih zaslužkih imajo navadno tudi hiter konec.
Naše podjetje je družinsko in že danes skrbimo, da bo obstajalo tudi jutri in pojutrišnjem. Res je, da se vloženo delo včasih ne pokaže takoj v visokih številkah, vsekakor pa se obrestuje v daljšem obdobju. Na krizo, ki je prizadela tudi našo dejavnost, smo bili torej pripravljeni. Ne samo da smo ohranili rast in razvoj, ampak smo ju še povečali. Nekateri, še posebno v naši dejavnosti, menijo, da dosegamo dobre rezultate le na podlagi visokih cen, kar pa ne drži. Cene naših izredno kakovostnih proizvodov so le nekoliko višje od konkurence, a največ do 10 odstotkov. Naš uspeh temelji na odlični boniteti, ki pa ni prišla kar sama od sebe. Dobičkov nismo spravljali v žepe, ampak smo jih vlagali v razvoj, v kadre, v tehnologijo. Vse to ustvarja večjo racionalnost, učinkovitost in produktivnost in to so naše ključne prednosti pred konkurenco. Ne skrivamo rezultatov, ampak se z  njimi radi pohvalimo, saj to pomeni, da delamo dobro. Enako zahtevamo tudi od dobaviteljev in podizvajalcev in tako dobimo prvovrsten material in odlično storitev. Vse to se pokaže tudi v odličnih finančnih rezultatih vseh v verigi, saj finančne nediscipline ne poznamo. Še vedno poslujemo izključno z lastnimi obratnimi sredstvi in brez kakršnih koli posojil.  

Je bila torej kriza za vas priložnost?
Delamo v enakem okolju in pod enakimi pogoji kot naša konkurenca. Kupec pa je tisti, ki odloča. Ugotovili smo, da je kriza povzročila selekcijo, saj je več povpraševanja po izdelkih višjega standarda. Kupci se veliko raje odločajo za nakup pri finančno stabilnem podjetju, ki mu lahko zaupajo in pri katerem bodo dobili kakovosten izdelek. Ni nam treba vgrajevati cenenih materialov in delati s slabimi kooperanti. Povpraševanje po naših, izredno kakovostnih produktih je tako naraslo, da smo morali zaposliti še dodatnega kalkulanta. Dnevno pripravimo od 10 do 12 ponudb in verjamem, da bomo imeli tudi letos odlične rezultate. Podpisanih pogodb in realiziranih objektov načrtujemo na lanski ravni, ko smo prodali 60 objektov različnih velikosti, od malih enodružinskih hiš, nekaj pa je bilo tudi dvojčkov in poslovnih objektov. Kar 650 tisoč evrov smo namreč investirali tudi v stroje in opremo in kljub krizi smo dodatno zaposlili pet delavcev, tako da nas je že 51, na 7,6 milijone evrov pa smo povečali tudi prihodke. Posledično se je povečal tudi dobiček, ki smo ga znova investirali v podjetje.

Kako daleč ste z razvojem pasivne hiše?
Pasivna energijska plus hiša, ki smo jo izdelali za našega slavnega športnika Mitjo Petkovška,  je prva tovrstna certificirana hiša v Sloveniji. Passivhaus institut iz Darmstadta nam je podelil certifikat prav za to hišo, sicer pa imamo že nekaj časa tudi njihov certifikat za tehnološki postopek pasivne gradnje. Oba certifikata sta še ena potrditev naše vizije, razmišljanja in razvoja nizkoenergijskih in pasivnih objektov. Z našim načinom gradnje pasivne hiše je možno pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva prek eko sklada, kar je velika prednost, poleg majhne porabe za energijo. Žal pa se na slovenskem trgu pojavlja vse več ponudnikov gradnje pasivne hiše, ki nikakor ne ustrezajo tem standardom. Ogoljufani kupci se nato obračajo na nas, da bi jim pomagali, vendar se v takih primerih ne da storiti drugega, kot da se kupci pritožijo na inšpekcijske službe ali svet za varstvo potrošnikov. Seveda to ne pomeni, da bomo samo mi izdelovali pasivne hiše, vsekakor pa smo najbolje usposobljeni in opremljeni za tako gradnjo kot tudi za meritve. Struktura elementov pri taki gradnji je drugačna in infrardeča kamera ter instrument za merjenje zrakotesnosti hitro razkrijeta vse napake, če gradnja ne ustreza standardom. Tudi vsi vgrajeni materiali morajo imeti certifikate. Vse to se pokaže v kvaliteti proizvoda oziroma objekta, zato se naši monterji vse pogosteje vračajo v Italijo in Francijo, kamor prodamo že okoli 35-odstotkov proizvodnje.

Je torej priznanje prišlo ob pravem času?
Vsekakor je imelo priznanje pozitivne učinke, saj je podjetje postalo prepoznavno tudi v splošni javnosti, in ne samo v naši dejavnosti. Veseli nas, da je tudi okolje, v katerem delamo, prepoznalo našo odličnost. Tega ni mogoče doseči v kratkem času. Po podelitvi smo prejeli veliko čestitk, še več pa prošenj za sponzorstva, a žal so tu naša sredstva omejena, saj smo še vedno majhno podjetje. Večino našega dobička vračamo v proizvodnjo, v nove stroje in tehnologijo, saj smo le tako lahko pred konkurenco. Naša filozofija je že nekaj časa enaka in ima za rezultat le eno bilanco. Plačilo davka na dobiček je za nas ocena, da smo poslovali dobro oziroma odlično. Prirejenih bilanc v našem podjetju ne poznamo. Doživeli smo tudi nekaj podtikanj, da dobre rezultate dosegamo le z visokimi cenami in žal smo na lastni koži doživeli tudi slovensko nevoščljivost.

Kaj menite o zamenjavi ministra za gospodarstvo?
O bivšem ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku imam dobro mnenje. Večkrat sva se pogovarjala, še največ takoj po pridobitvi priznanja. Upam, da bo mag. Darja Radić nadaljevala njegovo delo. Kar se tiče državnih institucij pa sem zelo kritičen, saj ne morem dojeti, da se lahko pri nas kaj takega dogaja. Finančna nedisciplina je le vrh ledene gore težav, ki so se nabrale zaradi slabih kontrol. Ko na primer začnemo postavljati najmanjši objekt v Italiji ali Franciji, nas takoj obiščejo inšpekcijske službe, da jim predložimo vse papirje. Ne samo za objekt, tudi za vse delavce, ki pridejo na montažo, moramo imeti dokazila o zaposlitvi, o plačilu prispevkov in dajatev. Kako lahko v Sloveniji, ki se ima za urejeno pravno državo, delujejo podjetja brez osnovne dokumentacije ter brez plačevanja osebnih dohodkov in prispevkov, mi ni jasno. In teh je zelo veliko v gradbeništvu in celo nekaj v državni lasti. Naslednji večji problem so vodstvene strukture in direktorji, ki spravijo podjetje v stečaj in že naslednji dan ustanovijo novo podjetje s podobno dejavnostjo in strankami iz bivšega podjetja. V razvitih gospodarstvih direktor, ki spravi podjetje v stečaj, več let ne more ustanoviti drugega podjetja.
Sprašujem se, zakaj iz razvitih gospodarstev, med katera bi se radi uvrščali, vzamemo vedno le tisto, kar nam ustreza, ne pa tudi tistega, kar je bistveno za razvoj. Prav je, da je ustanovitev podjetja hitra in preprosta, ni pa prav, da lahko inšpekcijske službe v medijih razlagajo, da so ob kršenju predpisov brez moči. Ali je naša družba res že tako pokvarjena, da ne gre brez zvez in poznanstev na vseh nivojih in da za isto stvar veljajo različna merila. Kako se lahko vlada pogovarja le z največjimi gradbinci, ki že dolgo vrsto let ožemajo državo, goljufajo poslovne partnerje in celo lastne delavce? Če mislijo gradbeništvu pomagati, naj pomagajo tistim, ki so jih velika gradbena podjetja prevarala. Nezaslišano je, da se predsednik vlade sreča zgolj z direktorji razvpitih velikih gradbenih podjetij in se z njimi pogovarja, kako jim po vsem tem, kar so slabega naredili, pomagati. Lahko bi navedel še kar nekaj kritičnih misli, pa je to žal le govorjenje v prazno. Predlogov podjetnikov tako in tako nihče ne upošteva.
Mi se moramo le vsak dan dokazovati na trgu, ki je edino merilo uspeha. Vlada pa se bo končno morala zavedati, da bo lahko razdelila le toliko, kolikor bodo ustvarila kakovostna in perspektivna podjetja in podjetniki. Zgolj taka podjetja naj bodo deležna tudi pomoči, nikakor pa zavožena podjetja. Da o neupravičeno previsoki javni porabi niti ne govorim.