V kategoriji najboljši inovativni proizvod podjetja je največ točk dosegla inovacija iz Krke, Orodisperzibilne farmacevtske oblike.
Inovacija naslavlja sodobne farmacevtske oblike – orodisperzibilne tablete, ki vsebujejo zdravilno učinkovino, poliole in specifično kombinacijo super-razgrajeval. Takšna sestava omogoča, da se tablete v stiku s slino hitro raztopijo v manj kot 15 sekundah, zato jih lahko jemljemo brez vode, kjerkoli in ob vsaki priložnosti. Bolniki take tablete lažje požirajo, zaradi prijetnega okusa pa tudi bolje sodelujejo pri zdravljenju, kar je predvsem pomembno za pediatrične, geriatrične in paciente z motnjami centralno-živčnega sistema. Tehnološki postopek, po katerem se proizvajajo omenjene tablete, je preprost in stroškovno učinkovit ter prijazen okolju.
Avtorji inovacije so: dr. Vesna Krošelj, Miha Vrbinc, Jožica Guštin in Veronika Štangelj.

dr. Vesna Krošelj: »V razvojnem inštitutu Krke, ki je eden največjih v Sloveniji, smo izredno veseli te nagrade, saj je prva s tega področja. Res je, da je dobila Krka letos kar nekaj uglednih nagrad (državno odlikovanje, zlata gazela), vendar pa nam ta zelo veliko pomeni. Priznanje le potrjuje, da delamo dobro. Čeprav smo kot avtorji inovacije omenjeni le štirje pa je treba omeniti, da je na projektu sodelovalo več kot sto sodelavcev inštituta, in priznanje pripada vsem. Imamo pač srečo, da delamo v takem podjetju, ki razume in spodbuja inovacije, saj je podjetje posredno odvisno od njih. Tudi tableta, za katero smo prejeli nagrado, je le ena od izdelkov, s katerimi prihajamo na trg. Dve vrsti takih  tablet sta že v lekarnah, medtem ko imamo še dve v zaključni fazi razvoja. Prav zato se bo naše delo tudi po pridobitvi tega priznanja nadaljevalo. Morda bo le še dodatna spodbuda za vse. Letošnji forum, na katerem sama sodelujem prvič, inštitut pa je že večkrat, se mi zdi ustrezna oblika predstavitev, sicer pa bi se verjetno dalo še kaj izboljšati za mlade inovatorje. Predvsem tisti iz start-up podjetij bi morali dobiti še več spodbude.« je zaključila svoje misli nasmejana Vesna Krošelj takoj po podelitvi nagrade.

V kategoriji najboljša inovativna storitev je komisija najbolje ocenila inovacijo Flowr podjetja Intelius. Gre za spletno storitev za skupinsko sodelovanje v podjetjih. Zgrajen je po vzoru Facebook-a. Flowr omogoča kolaboracijo znotraj podjetja. Inovacija predstavlja pomemben napredek na področju komuniciranja znotraj podjetja, zlasti z vidika prihranka časa in gradnje interne baze znanja. Inovativnost prijave je predvsem v navezavi na računalništvo v oblaku. Koncept delitve slik, datotek in spletnih virov ter njihovega komentiranja  je realiziran z veliko mero posluha za potrebe poslovnega okolja. Flowr uporablja že več kot 4000 podjetij po vsem svetu, uvrstil pa se je tudi v finale letošnjega European Venture Summita.
Avtorji inovacije so: Davorin Gabrovec, Matjaž Lipuš, Vlada Petrović, Gašper Vidovič in Jure Čuhalev.

Davorin Gabrovec: »Nagrado vsekakor nismo pričakovali, saj sodelujemo s tem podjetjem na forumu prvič. Nagrado razumemo kot potrditev, da delamo dobro in da je tudi širša skupnost prepoznala naše razvojno-inovativne ideje. Vsekakor bo to spodbuda, da bomo še bolj smelo nadaljevali z našim razvojem in cilji. Če smo s prvim delom, to je s samim produktom zelo zadovoljni, pa nas čaka  še kar nekaj dela pri drugem koraku, to je iskanju pokroviteljev za prodor na globalni trg. Tu sicer potekajo še razgovori, imeli smo že nekaj predstavitev naših storitev in prepričani smo, da nam bo kmalu uspelo. Tudi na tem forumu bomo izmenjali nekaj mnenj in morda se kmalu najde tudi končna rešitev. Sicer pa je zelo pozitivno, da je na forumu z izredno velikim številom aktivnosti tudi veliko strokovnjakov iz vseh področij, tako da je pomembna izmenjava mnenj in svetovanj.« je zadovoljen zaključil svoje misli direktor podjetja in eden od avtorjev inovacije.   

V  kategoriji najboljši inovativni proizvod inovatorjev in razvojno raziskovalnih inštitucij je zmagala inovacija Fakultete za strojništvo v Ljubljani z nazivom SusCryMac, kar pomeni sistem kriogenega odrezavanja kot trajnostna alternativa konvencionalnim odrezovalnim procesom.
Industrija v odrezovalnih procesih še vedno splošno uporablja hladilno mazalna sredstva na bazi olj, čeprav so izjemno škodljiva zdravju in okoljsko sporna. Avtorja sta razvila inovativni sistem dovoda kriogenega medija v rezalno cono. Z omogočanjem kontinuiranega dovoda tekočega dušika pri temperaturi -196°C in dejstvu 78 odstotni prisotnosti dušika v dihanem zraku, predstavlja izum doseganje povsem čistega procesa odrezavanja brez uporabe okolju škodljivih emulzij oz. olj. Poleg tega sistem omogoča znižanje stroškov obdelave ob hkratnem izboljšanju performans procesa oziroma izdelka. Glede na široko področje uporabe, ima rešitev velik tržni potencial. V svetovnem merilu ima zelo malo konkurence. Rešitev je v fazi prototipa in že zaščitena s patentom.
Avtorja inovacije sta  dr. Franci Pušavec in dr. Janez Kopač.

dr. Franci Pušavec: »Bili smo zelo presenečeni, ko so nas obvestili, da prejmemo nagrado. Tudi odzivi industrije so izredno pozitivni. Če upoštevamo, da je na naši strani tudi regulativa, saj država zelo pritiska na proizvajalce, da bi okolju škodljive emulzije in olja izločili iz obdelovalnih procesov, smo na pravi poti. Kako hitro bomo prototip realizirali v prakso pa je odvisno tako od industrije kot tudi spodbud. Če mi je inovacijo kot mlademu raziskovalcu do neke mere financirala država, pa bo za nadaljnjo usodo v veliki meri poskrbel trg. Ta je najbolj pomemben pri vsaki inovaciji. Res je, da je odrezavanje šele začetek industrijskih postopkov, saj ga bomo nadgradili tudi pri vseh drugih tehnoloških postopkih od  vrtanja in struženja. Sicer pa sem pozitivno presenečen nad odzivom na forumu, na katerem sodelujem prvič. Zdi se mi, da je v Sloveniji vse več zanimanja za takšne načine podjetništva, kar je vsekakor dobro za mlade.« je zaključil svoje misli Franci Pušavec, ki je iz omenjene in nagrajene inovacije zagovarjal tudi svoj doktorat.

Za najboljšo inovativno storitev inovatorjev in razvojno raziskovalnih inštitucij je komisija razglasila inovacijo: Metoda najboljšega prileganja cestne osi in vzdolžnega profila geodetskim posnetkom.
Metoda najboljšega prileganja cestne osi in vzdolžnega profila geodetskim posnetkom je inovativen algoritem, ki omogoča samodejen izris osi na osnovi podanega zaporedja točk. Inovacija je zelo uporabna pri rekonstrukcijah obstoječe cestne infrastrukture oziroma kjer potrebujemo podatke o prvotni geometriji osi, ki ne obstajajo več. Metoda najboljšega prileganja omogoča izris osi v enem koraku, kar pomeni bistvene časovne prihranke v procesu projektiranja. Funkcija je uspešno vgrajena v programe  Plateia, Ferrovia in tudi v Autodeskov produkt AutoCAD Civil 3D. Največja prednost pred konkurenco je v uporabnosti, ker omogoča vgraditev rešitve v različne produkte in prilagoditev različnim področjem.
Avtor inovacije je Žiga Ramšak iz podjetja CGS Plus.

Žiga Ramšak: »Za sodelovanje na forumu smo se prijavili po naključju. Hoteli smo le predstaviti našo idejo oziroma inovacijo širši javnosti, saj so naši naročniki oziroma stranke bolj projektanti in projektantske ustanove. Seveda pa smo bili zelo presenečeni, ko smo izvedeli, da bomo poleg predstavitve prejeli tudi nagrado. Ta nam pomeni bolj kot referenca oziroma uspešno predstavitev. Z veseljem se bomo z nagrado pohvalili tako domačim kot tudi tujim partnerjem, ki prihajajo iz kar 20 držav. V zadnjem času smo z našo inovacijo sodelovali s številnimi projektanti iz Nemčije, Nove Zelandije, Turčije in Rusije, tako da je inovacija že močno prisotna na trgu. Na forumu sodelujemo prvič in se nam zdi primerna oblika za predstavitev inovacij, čeprav je za naš proizvod potrebna zelo specifična publika. Pozitivno je tudi to, da je toliko strokovnjakov na enem mestu iz vseh dejavnosti in je izmenjava izkušenj, mnenj eden od pomembnih ciljev takega foruma.« je povedal še vedno presenečeni Žiga Ramšak. 

Med najboljšimi inovativnimi poslovnimi modeli pa je komisija najbolje ocenila: Energijsko varčni sistemi industrijske razsvetljave Reflecta družbe Svetloba.
S poslovnim modelom Reflekta lahko podjetja prihranijo nad 50 odstotkov električne energije za razsvetljavo, znatno znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svetlobe, ki dolgoročno ne degradira. Poslovni model je edinstven zaradi koncepta »vse na enem mestu« in je referenčni primer, kako uspešno zagnati novo podjetje za razvoj produkta, ki je konkurenčen v svetovnem merilu, ter na ta način ustvariti nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Poslovni model že uporabljajo podjetja, kot so Toyota, Peugeot, Citroën, Geberit, Alples, Fructal, Litostroj, SIP in Duropack.
Avtorja inovacije sta: Hine Alex Vrtačnik in mag. Aljoša Huber.

mag. Aljoša Huber in Hine Alex Vrtačnik: »Vsaka nagrada je priznanje za minulo delo in dobra referenca za stranke. Hkrati je to neka verodostojnost, da ima že opravljeno delo neko kakovost, ki jo priznava tudi okolje, v katerem delamo. Za potencialne kupce pa je to prepoznavnost, na osnovi katere je nekoliko laže osvojiti tudi nove trge. Morda je inovativnost pri nas še vedno bolj za mlade, čeprav smo tudi sami mlado podjetje, saj je okolje za inovativno podjetništvo še vedno v fazi razvoja. Za to je vsekakor kriva država, ki se z raznimi inštitucijami prepočasi odziva na zahteve trga. Vsekakor bi morali biti razpisi bolj preprosti. Odločitve o primernosti in ustreznosti posamezne inovacije pa bi morali bolj zaupati strokovnjakom v tehnoloških parkih, ki so vsekakor gonilo našega razvoja in bi morali imeti večjo spodbudo in veljavo. Sicer pa se nama zdi, da je forum pokazal veliko potenciala, ki ga je treba v Sloveniji le primerno usmeriti in mu dati ustrezne spodbude na vseh nivojih.« sta bila vesela in hkrati kritična nagrajenca po prihodu iz odra za zmagovalce.

Na dvodnevni prireditvi, se je v obliki sejemske razstave predstavilo kar 52 inovacij od tega 35 proizvodov,  13 inovacijskih storitev in 5 poslovnih modelov.
Na 5. Slovenskem forumu inovacij je bilo organiziranih zelo veliko poslovnih srečanj, zaživelo je poslovno stičišče in tehnološko stičišče, v spremljevalnem programu pa so bile pripravljene številne okrogle mize in delavnice.  Izredno bogat in zanimiv  je bil tudi mednarodni program s tehnološko borzo ter program Erasmus za mlade podjetnike. Zelo veliko je bilo tudi predavanj, poslovnih srečanj in posvetovanj. Ob pogovoru z udeleženci in nagrajenci so se strinjali, da je tovrstna oblika foruma ustrezna in bi jo bilo potrebno le še nadgraditi. Predvsem pa bi morale ustrezne inovacije dobiti dovolj spodbud, da bi vse več inovacij uspelo tudi na trgu.
Forum inovacij sta obiskala tudi predsednik vlade Borut Pahor in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.