Mejni zneski pomoči so v primeru oddaje vloge za zaščito patenta do 20.000 evrov, v primeru oddaje vloge za zaščito modela do 17.000 evrov in v primeru oddaje vloge za zaščito znamke do 10.000 evrov. Lani je bilo skupaj na voljo 800.000 evrov, zaradi povečanega povpraševanja so letos znesek podvojili. Kot so pojasnili na Japtiju, je razpis namenjen mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem ter tudi samostojnim podjetnikom, ki so konec preteklega leta zaposlovali vsaj eno osebo za polni delovni čas. Inovatorji posamezniki s tem še niso zadovoljni. Tomaž Pevc, predsednik Aktivni slovenski inovatorji - ASI, je junija lani izpostavil, da je potrebna razširitev razpisa inovacijski vavčer tudi na posameznike, a pravih premikov vseeno še ni. »Inovator posameznik pri nas ne more sodelovati na nobenem razpisu,« opozarjajo v ASI.

»Konec januarja je bil objavljen končni osnutek raziskovalne inovacijske strategije Slovenije, ki še vedno ne obravnava inovatorjev posameznikov kljub našim dopisom. Lepo je, da so tvorci besedila vsaj priznali, da je položaj inovatorjev posameznikov v Sloveniji nerešen, saj so se do nedavnega pretvarjali, da sploh ne obstajamo,« dodajajo v ASI.
Z razpisom Inovacijski vavčer so se že seznanili tudi v visokotehnološkem mikro podjetju Visionect. Matej Zalar, direktor, je dejal, da bi bilo precej bolj koristno, če bi financirali dejanske patentne prijave in stroške patentnih pisarn, odvetnikov, prevodov in podobno. »V našem primeru sami razvijamo tehnologijo, ki jo želimo tudi patentirati in zato ne potrebujemo zunanjega partnerja, ki ga bomo plačevali, da bo za nas opravljal industrijske raziskave in podobno. Smotrno pa bi bilo, da bi te stroške lahko uveljavljali tudi za ameriške raziskovalce in patentne zastopnike, ne samo slovenske,« je poudaril Zalar in hkrati opozoril na vsaj eno izboljšavo - upravičen strošek mednarodne patentne poizvedbe, ki jo opravi Evropski patentni urad.