»Nagrada start:up je zagotovo imela velik vpliv na dogajanje v podjetju v preteklem letu. Skupaj z nagrado so prišla veliko zanimanje medijev za naše podjetje in vabila na razne poslovne dogodke, kar nam je omogočilo uspešno predstavitev širši javnosti kot tudi pomembnim akterjem okoljskega in poslovnega dogajanja v Sloveniji,« je pojasnila dr. Neža Finžgar, direktorica podjetja Envit, slovenskega start:upa 2010. V podjetju, ki je specializirano za sanacijo onesnaženih območij predvsem s čiščenjem tal, je trenutno zaposlena samo ona, letos pa imajo v načrtu zaposlitev še dveh strokovnjakov. Sicer pa pri projektih redno sodelujejo tri osebe, občasno  dodatno še štiri.

Ste že dobili denar iz skladov tveganega kapitala?
Sredstev tveganega kapitala nismo prejeli, saj smo se odločili izkoristiti druge možnosti pridobitve finančnih sredstev. V prihodnosti ne izključujemo možnosti pridobivanja sredstev iz skladov tveganega kapitala za potrebe širitev na tuje trge.

Kaj ste že naredili glede čiščenja onesnaženih območij v Sloveniji in kakšne načrte imate za letos?
Podjetje je prvo leto svojega delovanja posvetilo dodatnemu razvoju nove tehnologije in pridobivanju sredstev za dokončni razvoj ter prvo izvedbo remediacije tal z inovativno tehnologijo v Mežiški dolini. Sočasno smo za različne naročnike izvajali meritve vsebnosti kovin in določali njihovo biodostopnost. S tremi slovenskimi podjetji pa smo sodelovali pri pripravi načrtov sanacije okoljskih problemov.

Že delate tudi zunaj meja Slovenije?
Konkretno nismo delali še nikjer. Če v Sloveniji v kratkem  ne bomo dosegli napredka v naših prizadevanjih po izvedbi prve remediacije z novo tehnologijo, bomo vse sile usmerili v tujino.

Kako v podjetju čutite gospodarsko recesijo?
Naročniki naših storitev so predvsem podjetja onesnaževalci, za katera je značilno, da zelo težko priznajo negativne vplive na okolje. Ko so ta podjetja prisiljena krčiti stroške, je zmanjšanje sredstev za odpravo vplivov na okolje vedno v vrhu lestvice storitev, ki se jih lahko izvede kdaj kasneje.

Kaj bi spremenili glede sedanje zakonodaje, da bi podjetja, kot je vaše, lažje poslovala?
Bolj kot zakonodajo je v Sloveniji treba spremeniti procese in odzivnost državnega aparata. Hitrost odločitev v državnih inštitucijah je prek sprejemljivih meja, ki so jih podjetja zmožna čakati, in zahtevajo ogromen vložek energije.  V Sloveniji bi potrebovali državni program, ki bi dobrim in perspektivnim tehnologijam s področja nacionalnih interesov omogočal finančno in strokovno pomoč pri preboju na trg. Glede zakonodaje  podjetje Envit zagotovo najbolj pogreša zakon o varstvu tal, ki bi ga Slovenija glede na priporočila evropske komisije v strategiji za varstvo tal že morala sprejeti.

Kakšen je po vašem mnenju položaj ženskega menedžmenta v Sloveniji?
V zadnjem letu sem imela srečo spoznati kar nekaj poslovno uspešnih žensk. Čudovite so, samozavestne, ambiciozne, izobražene in imajo izoblikovan dolgoročni cilj. Razmerje med odstotkom žensk in moških na pomembnih položajih se bo zagotovo počasi spreminjalo zaradi vse večjega števila pogumnih žensk, ki si bodo v domačem gnezdu uredile razmere, ki jim bodo omogočale kariero. Osebno ne priznavam ovir, ki naj bi jih imele ženske zaradi naravnih danosti pri uresničevanju svojih ambicij, saj se mi zdijo le del vsakodnevnega boja do cilja. Sicer pa, kolikor težja je pot, toliko slajši je cilj.