Kaj menite o sedanjih ukrepih vlade za izboljšanje stanja v gospodarstvu in ali se ti že poznajo v poslovanju malih in srednje velikih podjetij?
Matjaž Čadež: Na poslovanje Halcoma trenutni ukrepi vlade nimajo vpliva, vsekakor pa podpiram sprejetje zakonov, ki naj bi jih obravnavali na bližnjih referendumih. Čeprav ne poznam podrobnosti, sem prepričan, da bi bilo pokojninski zakon, zakon o malem delu in zakon o delu na črno bolje sprejeti, tudi če niso idealni, kot pa tiščati glavo v pesek in upati na boljše čase. Tako razmišljanje Slovenijo in njene državljane pelje v zelo globoko in dolgotrajno krizo.
Simona Petrič: Prožnost in prilagodljivost slovenske zakonodaje v gospodarstvu je premajhna. S spremembami bi bilo treba doseči večjo fleksibilnost trga dela za izboljšanje konkurenčnosti, predvsem malih podjetij. Kot prvo bi potrebovali konkretne in učinkovite ukrepe pravočasno, in ne šele sedaj, ko je v gospodarstvu že precej škode. Ponekod je ta nepopravljiva. Na eni strani seveda zaradi krize, na drugi pa zaradi neprimernega podjetniškega okolja, kjer ni bilo jasnih pravil oziroma so se ta preveč izkoriščala, tudi zaradi neprimerne gospodarske zakonodaje ter slabih ukrepov nadzora in posledično sankcij. Tako danes nekateri uspešni domači lastniki odpirajo podjetja v tujini, nekateri tuji pa zapirajo podjetja pri nas. Če se ne bo začelo drugače razmišljati in delati, potem ne moremo pričakovati, da bomo dobra podjetja ohranili pri nas ali celo privabili tuje investitorje in lastnike. Ti zelo dobro vedo, kaj je primerno poslovno okolje.
Tudi predlagani ukrepi vlade za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na področju delovne zakonodaje, aktivne politike zaposlovanja, učinkovitosti visokega šolstva, plačilne nediscipline in financiranja podjetij so za zdaj samo še teoretični predlogi, ki jih še čaka realizacija in preizkus v praksi. Za mala in srednje velika podjetja so pogoji poslovanja, še posebno danes, oteženi, saj so pritiski na trgu, s strani kupcev in dobaviteljev zelo veliki in včasih nevzdržni. Vlada se preveč ukvarja z velikimi družbami, ki preveč očitno krojijo usodo manjših podjetij. Svojo strategijo razvoja gospodarstva bi morala graditi predvsem na malem in srednjem podjetništvu ter izgraditi poslovno motivacijsko okolje, ki bi taka podjetja podpiralo in jim omogočilo razvoj in rast.

Kakšen prednostni ukrep bi predlagali vladi za izboljšanje stanja?
Matjaž Čadež: Držim se pravila 'le čevlje sodi naj kopitar', zato ne želim nikomur soliti pameti s hitrimi predlogi. Za dolgoročen razvoj Slovenije bi vsekakor predlagal uvedbo vzgoje medsebojnega spoštovanja in zaupanja v vse ravni učnega sistema ter uvedbo predmeta za kreativno mišljenje. Rezultati takih sprememb sicer niso vidni na kratek rok, dolgoročni učinek pa je po izkušnjah uspešnih držav brez dvoma velik. V svetu nam hitro pada konkurenčnost, samo s kratkoročnimi ukrepi pa je ne moremo izboljšati.
Simona Petrič: Izboljšanje stanja bi lahko dosegli z večjim in intenzivnejšim povezovanjem gospodarstva z visokim šolstvom, znanostjo in tehnologijo. To bi pomenilo krepitev raziskovalno-razvojnih sposobnosti podjetij, pri katerih bi izboljšali kvaliteto in strokovnost na področju inovativnosti ter prenosa znanj in tehnoloških novosti. Torej – večja, odprta in intenzivna povezanost med institucijami znanja in gospodarstvom. Vendar bi to moral biti utečen sistem, ki je v praksi že preizkušen in uveljavljen in ki dela podjetniško okolje bolj stabilno in učinkovito.
Za uspešno uveljavljanje gospodarstva so najpomembnejši dejavnik miselnost in ljudje, ki imajo voljo in znanje, ter verjamejo v uresničitev svojih idej in podjetniških ciljev. Vse to pa je zelo odvisno od tradicionalne preizkušene podjetniške vzgoje in podpirajočega podjetniškega okolja.
Kot proizvodno podjetje, ki že dvajset let oblikuje svojo formulo razvoja in uspeha, vemo, da ta temelji na stalnem prilagajanju, odzivnosti, iskanju novih, inovativnih rešitev, stalnih izboljšavah ter poglabljanju in širjenju znanja.

Ste v lanskem letu že prebrodili krizo?
Matjaž Čadež: Halcom v času gospodarske krize ni bil ogrožen. Izpad prihodkov na trgih s krizo smo nadomestili s prihodki, ustvarjenimi na trgih, kjer je kriza manj globoka.
Simona Petrič: Zahvaljujoč povečanju povpraševanja, predvsem kupcev v avtomobilski industriji, je Elvez že v letu 2010 uspešno prebrodil krizo, ki je tudi nas doletela v letu 2009, delno tudi v 2008.
Dejstvo je, da je trenutno boj na trgu in za trg še bolj neizprosen ter da se nič ne zgodi kar tako ali takoj in tudi ne po naključju. Tako smo z nekaterimi dodatnimi ukrepi in aktivnostmi dosegli kar precej pozitivnih učinkov. V letu 2010 smo glede na leto 2009 prihodke povečali za 41, glede na leto 2008 pa za 12 odstotkov. Dodano vrednost na zaposlenega smo glede na krizno leto 2009 povečali za 20 odstotkov in dosegli optimalen dobiček iz poslovanja. Število zaposlenih smo glede na leto 2009 povečali za 24 odstotkov. Bili pa smo relativno uspešni tudi pri zniževanju stroškov.
V letu 2011 pričakujemo še dodatno rast prihodkov v višini 20 odstotkov. Podjetje za zdaj uspešno obvladuje denarne tokove, prav na tem področju pa ob naši rasti prihodkov v prihodnje pričakujemo še največ težav. Problem je tudi, ker plačilno politiko, zlasti v Sloveniji, še vedno vodijo veliki in monopolni subjekti.

V zadnjem letu je bilo v vaših podjetjih najbrž veliko sprememb. Lahko katero izpostavite?
Matjaž Čadež: Na to vprašanje je težko na kratko odgovoriti, saj so spremembe in prilagajanja so stalnica Halcomovih aktivnosti. Izpostavim lahko le korenito reorganizacijo, ki smo jo opravili v sodelovanju z dr. Icakom Adizesom. Potekala je nepričakovano gladko in uspešno, z njo pa so dobili mlajši sodelavci velika pooblastila in odgovornosti. Sicer pa smo leto 2010 ponovno sklenili z dvoštevilčno rastjo in ob tem dosegli 50-odstoten delež prihodka iz tujine.
Simona Petrič: Pomemben cilj, ki smo si ga zastavili za leto 2011, je večje vlaganje v razvoj znanja in visokih tehnologij. Ker je trenutno pretežni del naših produktov namenjen avtomobilski industriji, želimo postopno začeti z lastnim razvojem in boljšim povezovanjem z zunanjimi raziskovalnimi skupinami in inštituti. Povezovalni element smo prepoznali v vlogi mladega raziskovalca, ki smo ga zaposlili po uspešni prijavi na javni razpis Mladi raziskovalci v gospodarstvu - generacija 2010.
Smo hitro odzivno in fleksibilno podjetje, ki svojo uspešnost gradi na trdnih partnerskih odnosih ter na inovativnem iskanju novih poslovnih priložnosti in rešitev. Temu so podrejeni organizacijska kultura in strateški cilji podjetja. Ponosni smo, da smo v zadnjih, gospodarsko kriznih letih zdržali vse pritiske s trga ter stabilizirali sistem in poslovanje. Še naprej povečujemo obseg poslovanja in zaposlujemo ter imamo dovolj jasne načrte za prihodnost. Ponosni smo, da imamo z večino poslovnih partnerjev, tj. kupcev in dobaviteljev, dolgoletno poslovno razmerje, ki temelji na korektnem odnosu za skupen učinek in uspeh.
Med zaposlenimi še posebno intenzivno spodbujamo timsko in projektno delo ter medsebojno odprto in učinkovito komunikacijo ter sodelovanje. Zadnje leto intenzivno delamo na optimizaciji organizacije ter na strategiji razvoja zaposlenih, predvsem v smeri osebnostne rasti ter motivacije. Odprti smo za spremembe ter želimo biti prepoznavni po kakovosti svojih izdelkov in poslovanja. Za doseganje večje prepoznavnosti smo v letu 2010 ponovno osvežili in preoblikovali celostno podobo podjetja, ki pove bistveno o nas.