Junija je Kemijski inštitut med drugim sodeloval  na predstavitvi primerov dobrih praks z naslovom Povežimo šolsko, akademsko in znanstveno sfero za uspešen razvoj gospodarstva na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu. Dr. Jamnik meni, da je trenutno dogajanje na področju povezovanja raziskovalne sfere in gospodarstva zelo dinamično. »Razveseljivi sta predvsem rast povezovanja in vedno večja ozaveščenost v celotni družbi,« pravi dr. Jamnik. Po njegovem mnenju je prenos znanja v gospodarstvo zelo zahteven, kompleksen in nikoli končan proces, za njegov uspešen prenos pa je treba vključiti celotno družbo, ne le akademske in poslovne sfere. »Inovativnost mora postati aktivnost celotne družbe. V tem kontekstu vidim vlogo foruma SFPO zelo pozitivno in smiselno.«

Na Kemijskem inštitutu so vključno z mladimi raziskovalci trenutno 203 raziskovalci, podporo pa jim ponuja 90 zaposlenih, to so inženirji, tehniki, strokovno osebje in administracija. Na inštitutu je trenutno 69 mladih raziskovalcev, ki so zaposleni na KI, in šest mladih raziskovalcev iz gospodarstva. »Vendar to nikakor ne pomeni, da tisti mladi raziskovalci, ki so zaposleni na Kemijskem inštitutu, tukaj po končanem doktoratu tudi ostanejo. V zadnjih letih jih v povprečju ostane na KI približno polovica, šestina se jih zaposli v gospodarstvu. To razmerje želimo dolgoročno spremeniti, vendar je to proces, ki je zelo odvisen od okolice, delno lahko nanj vplivamo na inštitutu.«

Koliko odkritij na leto gre v povprečju z inštituta v uporabo v gospodarstvo?
Prenos odkritij v gospodarstvo merimo na različne načine. Če začnemo s številom komercializiranih patentov, to znaša od ena do dva prodana patenta na leto. Na tem področju je Kemijski inštitut vodilni v Sloveniji. Skupna vrednost pogodbenih raziskav, ki jih financira industrija, je v lanskem letu znašala 2,9 milijona evrov.  V tem segmentu smo imeli v letu 2010 kljub recesiji  25-odstotni porast glede na leto prej.  Na področju ustanavljanja spin out podjetij imamo več rezerve. Treba je vedeti, da trenutna gospodarska klima in še posebno splošna negotovost v Sloveniji in v svetu nista ravno v prid tovrstnemu prenašanju znanja.

Na katere letošnje dosežke ste prav posebno ponosni?
Med letošnje dosežke s področja prenosa znanja lahko štejemo komercializacijo patenta za utekočinjanje lesa in uspešno sodelovanje pri razvoju »športne plastenke«, ki jo izdeluje in trži Velenjski HTZ.

Katera so odkritja Kemijskega inštituta, ki ga je potem uporabila gospodarska sfera v tujini?
Gre za odkritji s področja prevlek za sončne zbiralnike. Patenta smo prodali nemški družbi Alanod. Na podlagi enega od njih so lani postavili nov obrat v vrednosti 10 milijonov evrov, kjer so že začeli  proizvodnjo.