»V Sloveniji zagotavljamo vrhunske znanstveno raziskovalne dosežke in povezujemo znanstvena spoznanja z ekonomsko učinkovitostjo, soustvarjamo svetovne tehnične trende ter nosimo ključno vlogo na najprestižnejših svetovnih projektih.« Tako so prepričani v Slovenski fundaciji za poslovno odličnost, ki to sredo pripravlja forum Znanje za gospodarstvo. »Kriza naj nam ne zamegli pogleda na najboljše,« pravi mag. Nenad Savič, ki kot predsednik poganja kolesje SFPO, kjer so sestavili mozaik izrednih podjetnikov in dosežkov podjetij in ustanov, ki jih bo mogoče spremljati v štirih sklopih: uporabna vrednost znanstvenih dosežkov v gospodarstvu, tehnološki preboji, mednarodna primerljiva konkurenčnost in eksperiment šov.
Tako bosta o vrhunskih znanstveno raziskovalnih dosežkih in povezovanju znanja z ekonomsko učinkovitostjo govorila prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Inštituta Jožefa Stefana ter prof. dr. Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta, Radovan Bolko, glavni izvršni direktor koncerna Kolektor in dr. Mark Pleško, direktor Cosylaba pa bosta predstavila zgodbi svojih podjetij, ki soustvarjanju svetovnih trendov.
Da znamo zbuditi veselje do znanja, bo pokazal dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov, kako se premikajo meje možnega, pa bodo predstavile tri skupine mladih raziskovalcev. Domelova zgodba bo primer, kako si s tehnološkimi preboji zagotoviti konkurenčnost na globalnih trgih, kako se soustvarjajo trženjski trendi prihodnosti, pa bo pokazala ekipa podjetja Uniki.
Peter Florjančič premierno
Forum bo priložnost za premierno predstavitev podvodnega fitnesa, nadgrajenega izuma Petra Florjančiča, ki bo predstavil tudi svojo novo knjigo izumov, ki jo je naslovil Ideja za milijon. S Petrom Florjančičem, ki je avtor več kot 400 izumov, pripravljajo skoraj enourni in nesporno zelo zanimiv pogovor, ki ga bo vodil Dnevnikov novinar Ervin Hladnik Milharčič. »Njuno skupno izhodišče je svetovljanstvo, povezuje pa ju tudi bivanje v Monte Carlu. To so odlična izhodišča za razmišljanja o razlogih, ki so pripeljala do izumov, kot so kot so razpršilka za parfum, vžigalnik s stranskim vžigom in še mnogo drugih, ki so bila vedno odraz potreb v času in prostoru v katerem se je gibal. Ampak kako prodati dobro idejo, patent ali izum? Peter pravi vse je izum, tudi to kako tajnico prepričati, da te spusti do direktorja, potem pa kako si iz minute časa, ki jo imaš na razpolago, da predstaviš svojo zamisel, izboriš pozornost direktorja za več ur. Prav zanimivo bo primerjati, v čem so si podobni on, ki še vedno skicira s svinčnikom na papir in današnjimi mladimi izumitelji, ki sodelujejo s svojim znanjem in rešitvami v najprestižnejših svetovnih projektih,« razmišlja Savič.
»Mislimo, da imamo za pokazati nekaj zanimivih pristopov. Če je to res poslovna odličnost, naj presodijo obiskovalci. Mi se trudimo pri najboljših močeh narediti podjetje, ki je trajno (built to last), tako da imamo urejene tako poslovne kot razvojne procese ter da imamo najbolj sposobne in motivirane sodelavce v primernem delovnem okolju. Rezultati kažejo, da nam za zdaj kar uspeva. To bodo poudarki naše predstavitve,« je pojasnil Mark Pleško, direktor Cosylaba.
In kako ocenjuje podporno okolje za razvoj podjetništva v Sloveniji? S podpornim okoljem, ki smo ga bili in smo ga še deležni, smo zelo zadovoljni. Gotovo bi bilo lepše, če bi bili nižji davki, ampak to jemljemo kot pravila igre in se temu primerno prilagodimo. Če bi res menili, da bi lahko bolje delali in živeli izven Slovenije, bi se že preselili. Pa se nismo, čeprav ustanavljamo izpostave v tujini, to je na Japonskem in v ZDA, a to le zato, da smo bližje našim strankam. Pomoč in stalno podporo na nudi Tehnološkki Park Ljubljana, kjer smo člani.«
Na vprašanje, ali je oblikovanje centrov odličnosti pravi korak k povezovanju znanja in gospodarstva, pa Pleško odgovarja: »Pobude v centrih, ki jih poznamo, so vsekakor zelo vzpodbudne. Ustanavljajo se spin-off podjetja, skupaj se prijavljajo na EU projekte, predvsem pa se akademske ustanove bolj zavedajo komercialnih možnosti izrabe njihovega znanja. Tako se na primer dva centra odličnosti, COBIK in ENFIST, celo pogovarjata o sodelovanju pri komercializaciji tehnologij, ki so jih razvili vrhunski ruski inštituti. V tem trenutku je težko dati dokončno oceno, če bodo te aktivnosti prinesle konkretne poslovne uspehe, a že to, da se akademska sfera in gospodarstvo pogovarjata tako neposredno, se mi zdi velik uspeh.«
Vroči stol s prof. dr. Markom Jakličem
SFPO na forumu hoče ohraniti absolutno strokovno raven ter da o odličnih dosežkih poslušamo tiste, ki so jih tudi dosegli. »In prof. dr. Marko Jaklič bo iz njih s spretnimi vprašanji izvabil še mnogo nerazkritih podrobnosti,« je še pojasnil Savič odločitev, da pogovore na vročem stolu vodi vedno oster in pronicljivi dr. Marko Jaklič.
Dr. Jaklič pravi, da je problem državnega ustroja, da ni sposoben povezati delovanja različnih ministrstev, ni sposobna predstaviti širše in povezane razvojne slike ter da ni sposobna prepričati razvojnih akterjev o teko zalo pomembnih spremembah. Ali nosi forum prav to sporočilo, da na nekih drugih ravneh oziroma drugačnih omrežjih to povezovanje pa vendarle je mogoče?
Prepričan sem, da nam bodo govorniki na Forumu predstavili zgodbe odličnega povezovanja, prav tako pa bodo osvetlili tudi področja kjer povezovanje škripa. A to, da so se taki strokovnjaki zbrali na enem mestu, govoril samo po sebi o njihovem interesu in želji po vzajemnem sodelovanju. Izjemno všeč mi je misel prof. dr. Lenarčiča,ki jo je pred tedni izrekel za Dnevnik in ki pravi, da ne smemo znanstvenikov spreminjati v gospodarstvenike in gospodarstvenike v znanstvenike, dragocene so ravno njihove razlike v načinu dela, znanjih, razmišljanjih, motivacijah. O razlikah, ki sestavljajo celoto, bomo govorili.
Zakaj torej priti na forum?
Ugotavljam, da smo s slovenskim znanjem enakopravni soustvarjalci svetovnega razvoja ampak da se tega ne zavedamo dovolj, in če se zavedamo, da na to nismo dovolj ponosni. Kritična refleksija dosežkov in ponos na podlagi ustvarjenega pa sta potreben pogoje za nadaljnje delo in razvoj konkurenčnosti Slovenije kot države. Vse prepogosto govorimo o nazadovanju konkurenčnosti države na lestvici IMD, nikoli pa še nisem slišal, da bi se nekdo vprašal na glas o konkurenčnosti samega sebe. Tako bi naprimer managerja v prvi vrsti moralo zanimati kje je on sam na lestvici mednarodne konkurenčnosti managerjev, novinarja, katero pozicijo ima na novinarski lestvici mednarodne konkurenčnosti, znanstvenika bi morala zanimati znanstvena lestvica, študenta na študentska lestvica in tako naprej. Ko bo vsak gradil in razvijal lastno konkurenčnost, bomo lažje dvignili tudi konkurenčnost organizacij in mednarodno konkurenčnost države. In na Forumu bodo udeleženci izvedeli, kako odlični to delajo z uspehom, zato na Forum vabimo predsednike in člane uprav, pedagoge in raziskovalce, inovatorje in ustvarjalce.
|
Ekskluzivni telekomunikacijski partner: |
Zlati pokrovitelj:
|
Zlati pokrovitelj:
|
|
Ekskluzivni avtomobilistični pokrovitelj: Pooblaščeni prodajalci avtomobilov znamke BMW:
|
||
|
Častna pokrovitelja:
|
||
|
Glavni pokrovitelj savinjsko-zasavske gazele:
|
Glavni pokrovitelj primorsko-notranjske gazele:
|
Glavni pokrovitelj dravsko-pomurske gazele:
|
|
Pokrovitelji:
Medijski partnerji:
|
||
6. 9. 2012 Nova Gorica
13. 9. 2012 Dolenjske Toplice
20. 9. 2012 Ljubljana
27. 9. 2012 Maribor
4.10. 2012 Gozd Martuljek
11.10. 2012 Celje
24. 10. 2012 SLOVENSKA GAZELA 2012,
Ljubljana, Cankarjev dom
Komentarji