Türk je nato obiskal Center za funkcijsko genomiko in biočipe ter laboratorije visokotehnološkega podjetja DiaGenomi, kjer se je seznanil z dejavnostjo podjetja, ki ponuja storitve na treh različnih področjih molekularne biologije. Glavna storitev podjetja so genetske analize kardiovaskularnega sistema, ki posamezniku pokažejo smernice za bolj zdrav življenjski slog, podjetje pa izvaja tudi najsodobnejša izobraževanja na področju molekularnih tehnik.

Dekan Medicinske fakultete dr. Dušan Šuput je sodelovanje s podjetjem DiaGenomi izpostavil kot vzorčen primer povezovanja univerzitetnih institucij z gospodarstvom. Poudaril je, da glavna naloga univerz in fakultet ni izobraževanje študentov za vključevanje v obstoječo proizvodnjo, ampak predvsem za vzpodbujanje novih projektov, uvajanje novih rešitev in tehnologij ter za širjenje znanstvenega dela. Direktor podjetja DiaGenomi dr. Klemen Španinger pa je dodal, da imajo mladi ljudje pogosto veliko novih idej, ki so tudi ekonomsko pomembne, vendar ne dobijo vedno dovolj podpore. Tudi sam je pohvalil sodelovanje s fakulteto in njenim centrom za funkcijsko genomiko in biočipe, ki so ključno pripomogli k razvoju njihovih dejavnosti. Oba, tako dr. Španinger kot dr. Rok Košir pa sta diplomirala in tudi doktorirala na Medicinski fakulteti.

Dr. Anica Plemenitaš je v pogovoru predstavila delovanje Inštituta za biokemijo, dr. Radovan Komel je predstavil Medicinski center za molekularno biologijo, dr. Damjana Rozman pa delovanje Centra za funkcijsko genomiko in biočipe. Govorci so med drugim opozorili, da so tako fakulteta ko inštitut v dotrajanih prostorih in da si želijo, da bi se lahko v nekaj letih končno preselili v nove prostore, ki so jih za medicinsko fakulteto začeli načrtovati že v začetku osemdesetih let.

Kot sta poudarila predstavnika podjetja DiaGenomi, dr. Klemen Španinger in dr. Rok Košir, si prizadevajo, da bi bili vpeti v bazično znanstveno-raziskovalno delo na področjih metabolizma holesterola, mehanizmov raka in populacijskih študij, saj si želijo s svojim znanjem, produkti in storitvami izboljšati kakovost življenja posameznikov v Sloveniji in širši Evropi. Predstavila sta tudi ostala dva partnerja in investitorja v podjetju Boruta Čeha in Marjano Robavs.

Španinger je poudaril, da sta imela izjemno podporo na fakulteti in inštitutu ter da sta dobila investicijo za zagon podjetja. „Žalosti pa me, da država sedaj ne vlaga več toliko v podjetništvo. V času pred krizo so se te pomoči izrabljale za druge namene, predvsem nepovratna sredstva in različni projekti. DiaGenomi kljub temu, da je bil start-up podjetje 2011, da smo leto dobili vrsto nagrad in priznanj, smo šele pred dvema dnevoma dobili prve evra iz Slovenskega podjetniškega sklada. Pred nadaljnjimi izplačili in drugimi oblikami pomoči pa stoji velik vprašaj,“ je dejal Španinger, ki je prepričan, da je v Sloveniji veliko dobrih idej, ki jih imajo mladi, in da gospodarstvo lahko zacveti. „ne gre se opirati samo na veliko industrijo, ki v teh časih peša, pač pa predvsem na manjša podjetja, ki lahko ustvarijo veliko dodano vrednost,“ je prepričan Španinger.

Predsednik dr. Danilo Türk je ocenil, da je podjetje DiaGenomi dober primer uspešnega povezovanja vrhunskega raziskovanja s klinično prakso in tržno izraženim povpraševanjem po raziskovanju. Poudaril je, da Slovenija potrebuje čim več tovrstnega razvoja, saj si bomo samo na ta način uspeli zagotoviti ustrezno mesto med razvitimi državami današnjega sveta.

Klemen Španinger je poudaril, da bi bilo vredno razmisliti o več segmentih. „Če bi odprla podjetje eno leto prej, bi lahko dobila vsaj pol milijona evrov nepovratnega denarja iz različnih virov in projektov. Če pa sedaj ustanavljaš podjetje, se na državno ne moreš obrniti. Država ne daje davčne olajšave, za mlada podjetja velja povsem enaka obdavčitev plač in pri nas so trenutno največji strošek prav plače. Podjetja, ki so pretekla leta dobila veliko državnih pomoči, v sedanjih kriznih razmerah, ko je treba preživeti od prodaje na trgu, sploh niso uspešna,“ je izpostavil Španinger.