Vrtoglava števila

Lani so slovenske lekarne izdale 12,5 milijona receptov ali celo za 1,8 odstotka manj kot leto poprej. Število predpisanih receptov na prebivalca Slovenije se je znižalo na 6,3 in tudi število predpisanih škatel zdravil se je zmanjšalo, in sicer tja do ravni iz leta 1996. Toda odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravila in lekarništvo so zrasli na 37,3 milijarde tolarjev, kar pomeni 15 odstotkov odhodkov za celotno zdravstveno dejavnost. Odhodki za zdravila so lani nominalno zrasli za 14,4 in stvarno za 5 odstotkov. Izdatki za zdravila iz prostovoljnega zavarovanja naraščajo s povprečno realno letno stopnjo 15,8 odstotka, iz obveznega in prostovoljnega pa za 24 odstotkov. Iz obeh zavarovanj je šlo lani za zdravila in lekarništvo 54,5 milijarde tolarjev, torej 27.405 tolarja na prebivalca, samo iz javnih sredstev pa 18.859 tolarjev.

Že same razpirajoče se škarje med padcem ali vsaj brzdanjem fizične porabe zdravil na eni in vse višjimi stroški na drugi strani jasno govorijo, da je nekaj hudo hudo narobe!

Predsednik skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija Miloš Kovačič (hm, kako nenavadna kombinacija, ko vendarle vodi tudi našega največjega proizvajalca zdravil?!) je k lanskemu poslovnemu poročilu Zavoda napisal kar nekaj spodbudnih besed o "uspešnosti", "avtonomiji javne zdravstvene blagajne", "učinkoviti organizaciji", "pretehtanih in modrih odločitvah", toda glej ga, šmenta, ne bev ne mev o zdravilih in njihovih cenah. Pa se mož nedvomno najbolje spozna prav na to.

Zdravila hitrejša od inflacije

In prav to utegne kaj hitro pokopati vse te hvale in pohvale! Tudi v Zavodu namreč opozarjajo, da država še vedno ni naredila reda, da so cene zdravil ušle z vseh vajeti, da so presegle vse meje, da prehitevajo tudi inflacijo, medtem pa dobički domače farmacevtske industrije veselo rastejo. Pa dobički uvoznikov? Kdo bi vedel, če jih pa nihče ne nadzira?! No, morda jih danes vsaj malce nadzirajo, a vsekakor ne dovolj, in njihove marže dosegajo nebo. Zavodova izguba zdaj znaša 3,2 milijarde in bo prihodnje leto ob teh trendih znašala že 16 milijard tolarjev.

Direktorica urada za zdravila Nada Irgolič nam je pred dobrim letom povedala, da se je še nedavno za uvoz zdravil v Sloveniji lahko registriral prav vsak, ki je imel le pet minut časa. "Dobila sem takšen nered, da so mi šli lasje pokonci. Samo uvedba pravilnika je takoj prihranila nekaj milijard tolarjev!"

Najprej je ustavila podpisovanje uvoznih dovoljenj za zdravila, ki so jih uvažala naša ciprska podjetja. "Prepričevali so me, pa ni bilo nobenega učinka. Nekateri vplivni možje so se zelo trudili, da bi podpisala kakšen ‚ciprski cukrček’, a se to vseeno ni zgodilo," se je pohvalila.

Spet nezakonito

A le tri mesece kasneje nas je ustavila na cesti, rekoč, da nas je mislila že sama poklicati in prositi za pomoč: "Pričele so prihajati grožnje, pojavili so se pritiski. Na moja vrata trkajo uvozniki, pod nos mi molijo ciprsko dokumentacijo in ko jim zavračam uvoz, so vsi ogorčeni. Spet mi pretijo."

Prodorni uvozniki zdravil so našli novo možnost za zaslužke, kajpak spet nezakonito. Letos lahko prebiramo nemočne pozive urada za zdravila in republiškega zdravstvenega inšpektorja Jožeta Šamuja proti številnim kršitvam zakonodaje o oglašanju zdravil. Najraje ciljajo seveda na najbolj ranljive tarče, na mladoletnike in bolnike z rakom. Njihovo oglaševanje zdravil da je prekoračilo tako zakonodajo kot vse norme, tudi etične in moralne. Kršitev je vse več in vse hujše so, "vendar včasih kljub kršitvam ni mogoče nikogar kaznovati", je javno potožil inšpektor Šamu.

Mi pa smo tačas goltali grožnje z obljubljenimi tožbami, se potikali po častnem novinarskem razsodišču, poslušali svarila, za kako vplivne lobije gre, in nasvete, naj pustimo "to" pri miru. In vmes seveda kličemo in kličemo na policijo. Ne zgolj iz trme. Vsi sogovorniki nam namreč vztrajno zatrjujejo, da na področju zdravil ne bo reda, dokler ne bo sankcij za že ugotovljene grehe, ki nikakor niso majhni. Policija ima še "vse odprto"

Kot namiznoteniško žogico so si nas podajali že kriminalista Franc Kobal in Ljubo Jovanovič pa policijska glasnika Robert Štaba in Miran Koren ter generalni direktor policije Marko Pogorevc , tožilec Gorazd Fišer , zdajšnji notranji minister Rado Bohinc , ki pa niti tega ne blagovoli odgovoriti, da je "primer črnih uvoznikov zdravil še odprt". Enostavno molči. Čestitamo državi! Da bo le dvig prispevnih stopenj za zdravstvo, ki bo za lep čas spet zakril njene grehe in lenobo, kmalu sprejet. Če bo … Sindikate namreč pri odločitvi zanje ovira prav to, da država ni naredila vsega, kar bi morala. In če ne bo? Se nam bo pač začel podirati ves zdravstveni sistem. Takšna je pač neizprosna logika.

Saj res, vas zanima, kje so dandanašnji najbolj vneti lovci na zdravilarsko mafijo? Svetovalec vlade ni več svetovalec vlade, bil je prisiljen poiskati kruh v zasebništvu in tudi pri tem mu nagajajo. Republiški inšpektor ni več republiški inšpektor, poskuša se uveljaviti v poslovnem svetu in pravi, da mu ni lahko. Direktorica urada za zdravila ni več direktorica urada za zdravila. Kot smo že nekajkrat ponovili, pa policistov med vnetimi lovci ne kaže iskati. Kar se zdravja tiče, imajo še vsi službe …