»Prvi minister bom za vse Škote. Tukaj sem, da vam služim, in dal bom vse od sebe, da zgradimo boljšo prihodnost za našo državo,« je dejal John Swinney, potem ko ga je večina poslancev v škotskem parlamentu izvolila za prvega ministra, kot na Škotskem rečejo premierju. Dobil je 63 glasov poslancev vladajoče Škotske nacionalne stranke (SNP) in glas nekdanje članice SNP, ki je prestopila k stranki Alba, katere vodja je nekdanji vodja SNP in prvi minister Alex Salmond. 64 glasov v 129-članskem parlamentu je prineslo večino, ker se je sedem poslancev Zelenih, donedavna partnerjev SNP v koalicijski vladi, vzdržalo glasovanja.

To posredno podporo Zelenih je Swinney dobil, ker je obljubil, kar so zahtevali: levosredinsko usmeritev manjšinske vlade SNP in nadaljevanje boja za neodvisnost. Škotski konservativci, laburisti in liberalni demokrati, ki so proti škotski neodvisnosti, so glasovali proti, a so zbrali premalo glasov, da bi preprečili Swinneyjevo izvolitev. To je moral potrditi kralj Karel III., potem pa je Swinney na sodišču prisegel kot sedmi škotski prvi minister in kot že četrti zaporedni prvi minister SNP.

Novo poglavje za SNP in Škotsko

Samo SNP in Zeleni, ki so s koalicijo imeli večino v parlamentu, so za škotsko neodvisnost in ponovitev referenduma iz leta 2014, na katerem je za neodvisnost glasovalo 45, proti pa 55 odstotkov Škotov. Swinney, stari borec za neodvisnost, ponovitve referenduma (še) ne omenja. SNP in Zeleni so bili v koalicijski vladi, dokler je ni aprila razdrl dosedanji vodja SNP in prvi minister Humza Yousaf, prvi musliman na tem položaju, ki je s tem sprožil svoj padec z oblasti samo dobro leto po izvolitvi.

Swinney, ki napoveduje novo poglavje za SNP in Škotsko, je prvi škotski politik, ki je že drugič za strankarskim krmilom. SNP je vodil od leta 2000 do 2004 (takrat v opoziciji), ko je odstopil zaradi slabih rezultatov SNP na britanskih, škotskih in evropskih volitvah. Leta 2003 so ga takrat na Škotskem vladajoči laburisti obtožili »ekstremnega nacionalizma«, ker je aktivistom SNP svetoval: »Vprašajte ljudi, ali hočejo neodvisnost – da ali ne. In potem recite Britancem, naj se spokajo.«

V Edinburgu rojeni Swinney je najbolj izkušen škotski politik. SNP se je pridružil pri petnajstih letih. Pri 22 letih je bil sekretar njenih »mladincev«. Bil je tudi poslanec SNP v britanskem parlamentu. Šestnajst let je služboval v škotskih vladah. Dobrih osem let, ves čas njenega vladanja, je bil namestnik najbolj znane škotske prve ministrice Nicole Sturgeon. Zelo verjetno bi jo lahko nasledil že lani po njenem dramatičnem odstopu, ki je bil posledica nenapredovanja proti neodvisnosti, pa tudi finančnih mahinacij njenega moža. Vendar takrat ni kandidiral, rekoč, da bi rad že vse od leta 2016 zapustil politiko. Delno zato, ker ima njegova žena Elizabeth, s katero imata tri otroke, multiplo sklerozo.

Ni očitne poti v neodvisnost

Pred kratkim si je premislil. V veliki meri se je to zgodilo zato, ker so ga prepričali, da mora zaradi občutka dolžnosti do Škotske kandidirati in obnoviti enotnost v vrhu SNP, v kateri je veliko strahu pred političnim oživljanjem škotskih laburistov. Swinney pravi, da ne bo obnovil koalicijske pogodbe z Zelenimi in da bo vodil manjšinsko vlado. Pred njim je veliko problemov: od dolgih čakalnih vrst v državnem zdravstvu do poslabšanja razmer v šolstvu.

To je prelomni trenutek v škotski politiki predvsem zato, ker ni nobene očitne poti v neodvisnost, ki ostaja glavni cilj SNP. Swinney je jasno povedal, da bo boj za neodvisno Škotsko nadaljeval, a se konservativna vlada noče niti pogovarjati o novem referendumu. Tudi laburisti Keira Starmerja, ki jim napovedujejo orjaško zmago na prihodnjih britanskih parlamentarnih volitvah, so odločno proti neodvisni Škotski.