Finančni minister Klemen Boštjančič pravi, da so pri pripravi strategije sledili predpisani strukturi iz zakona o SDH in jo prilagodili trenutnim razmeram. Nekaj podjetij je bilo namreč po letu 2015, ko je bila sprejeta zdajšnja strategija, prodanih ali so šla v stečaj, hkrati pa je bila k SDH pripojena Družba za upravljanje terjatev bank.
»Predlog nove strategije zato ne vključuje le kapitalskih naložb, ampak se nanaša na širše naložbe države, na primer tudi terjatve in nepremičnine v lasti SDH,« je dejal Boštjančič. SDH bo tako skladno z novo strategijo lahko preko družbe DSU začel tudi s projektiranjem in gradnjo t.i. dostopnih stanovanj.
Med strateške naložbe (minimalni državni delež v teh naložbah pa je 50 odstotkov in ena delnica) so uvrščene predvsem državne naložbe v sektorjih energetike in prometa. Med 34 takimi naložbami tudi v novi strategiji ostajata Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav, je bil jasen minister.
Pošta Slovenije je namreč edina družba, ki je zmožna izvajati univerzalne poštne storitve na območju države, in sicer z odločbo Akosa. V Zavarovalnici Triglav pa ima država oz. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z zakonom varovan 34-odstotni delež, ki že zagotavlja višji delež, kot velja za pomembne naložbe.
Kot je zagotovil Boštjančič, je bil osnutek strategije pripravljen izključno na strokovnih kriterijih, privatizacija omenjenih Pošte in Zavarovalnice Triglav, ki so se jo bali predvsem sindikati in tudi del koalicije, pa nikoli ni bil namen. Bojazen, da bi družbi privatizirali, je zdaj z njuno uvrstitvijo med strateške naložbe tudi dodatno odpravljena, je poudaril minister.
Med pomembne naložbe (minimalni državni delež 25 odstotkov in ena delnica) se po predlogu osnutka uvrščajo Istrabenz Turizem, Krka, Mladinska knjiga založba, NLB, Petrol, Pošta Slovenije, Sava, Sava Re in Zavarovalnica Triglav, po novem pa tudi Telekom Slovenije. Ta je bil doslej uvrščen med portfeljske naložbe, a njegova prodaja ni bila izpeljana.
Med portfeljske naložbe so medtem uvrščene npr. tiste v Cetisu, Cinkarni Celje, Geoplinu, Siju in Termah Olimia, ki so v veljavni strategiji pomembne naložbe, Hitu, MLM, Istrabenzu, Thermani, Uniorju in Talumu, ki tako ne bi bil več strateška naložba.
Ključen ekonomsko cilj strategije je sicer dvig produktivnosti. Ciljni donos na kapital celotnega portfelja je še vedno določen pri osmih odstotkih, pri čemer se upošteva tudi vrsta in specifičnost posameznih naložb.
SDH bo na podlagi strategije nato sprejel letni načrt upravljanja naložb, v katerem se opredeli podrobne cilje pri upravljanju posameznih naložb ter ukrepe in usmeritve za doseganje teh ciljev, tudi merila za merjenje uspešnosti državnih naložb, ki so oblikovana glede na vrsto na naložbe.
