Evropa ima tako na voljo dve možnosti. Če bo trg ostal odprt, bo med evropskimi in kitajskimi proizvajalci prišlo do odprtega spopada in to velja za celotno avtomobilsko verigo, kar bi neizogibno vodilo do nepriljubljenih odločitev. Proizvodne zmogljivosti bi morali zmanjšati, tovarne pa prestaviti na bolj ugodne lokacije. Po drugem scenariju pa je potrebno ponovno industrializirati Evropo ter vrniti izgubljene industrije in proizvodne verige. Če se bodo odločevalci odločili za to možnost, pa jih v EU še vedno čaka ogromno dela, saj bi potrebovali drugačno trgovinsko politiko. Nemška industrija sicer ni pretirano navdušena nad trgovinsko politiko, ki kitajskim proizvajalcem postavlja omejitve, ker bi to zagotovo močno vplivalo na evropske dejavnosti na Kitajskem. A najslabše pri vsem bi zagotovo bilo, če ne bo storjenega nič. V tem primeru bo prišlo do groznega spopada.

Kitajska avtomobilska industrija je noro močna. Od nekdaj je imela na razpolago ogromno denarja, vlada pa je bila tako pametna, da je od vseh, ki so želeli delovati in prodajati na njihovih tleh, zehtevala, da vstopijo v partnerstvo s kitajskimi podjetji v razmerju 50:50. Tako so kitajska podjetja poceni prišla do ogromno znanja in intelektualne lastnine na eni strani, po drugi pa so prihranili milijarde evrov za raziskave in razvoj. To jim danes omogoča, da na globalnem trgu tekmujejo s tehnologijami, ki jih niso sami razvijali in za katere so dejansko odšteti manjši avtorski honorar. Seveda so se evropski proizvajalci, med katerimi so tudi BMW, Fiat, Mercedes-Benz, Renault in Voilkswagen, s tem strinjali, saj je kitajski trg ogromen, partnerstva pa so podjetjem, še posebej tistim, ki prodajajo električne avtomobile, omogočila, da postanejo del največjega svetovnega trga. Toda Kitajci danes vse bolj obračajo hrbet evropskim znamkam. Tako naj bi evropski proizvajalci po eni izmed analiz do leta 2030 skupno izgubili kar sedem milijard evrov neto dobička, ker kitajske znamke na domačem trgu odločno povečujejo svoj delež. So pred evropsko avtomobilsko industrijo črna leta? Brez pomoči evropske politike, zagotovo.